Ključna beseda: ljubezenska zgodba

»Ena izmed prvih podob, ki sem jih imel v glavi, je bil pastir, ki naleti na tehno rejv v gozdu. To je bilo izhodišče, ki mi kar nekaj časa ni dalo spati, še preden sem sploh kaj napisal.«

»Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine.«

»Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost.«

»Igro smo tako pripravili z željo, da z igrivostjo, nežnostjo in skozi skupno poslušanje najmlajših in njim pomembnih odraslih ustvari varen prostor, v katerem lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje.«

»Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo in je varno, potem lahko odleže.«

»In začutimo, da bo spet vse dobro.«

»Kaj je lepšega kot Grčija poleti?«

»Hoteli smo biti Schliemanni ali pa vsaj Evansi, postali pa smo sodobni Sizifi, ki kotalijo svoje kamenje in si nas obenem morate zamišljati kot srečne – ker srečni smo bili, čeprav po več dni ni bilo ničesar na spregled, razen zavajajoče oblikovanih kamenčkov in enoznačno nepomembnih glist –, potem pa so se nekaj metrov kasneje začeli pojavljati prvi drobni glineni ostanki, ki so nas tako razveselili, kot da bi naenkrat našli nič manj kot Trojo.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti, stalnosti, bivanja.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače. Besedilo je bilo, kot rečeno, že izvedeno v okrnjeni bralni verziji, ampak se mi zdi, da je tokrat tekst res zazvenel drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno, ravno zaradi tega poslušanja in tudi likov, ki ne reagirata nujno oziroma nista toliko impulzivna in napadalna.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij, da dobiš nekaj takega v roke, ker je že na ravni jezika izjemno muzikalno.«

»Bil je izziv, sploh to, da te lovi mikrofon.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala, ker se mi zdi, da gradacija čustev poteka tako naravno.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti.«

»Vsekakor, vse to je vzročno-posledično.«

»To je absolutno nujno.«

»Čeprav nisem imela v mislih radia kot ciljnega formata – oziroma sploh nisem imela formata v mislih, jaz sem samo pisala.«

»Nisem se hotela obremenjevati z uprizoritvijo, nisem pisala nobenih didaskalij ali akcij, ker se mi zdi dobro, da je besedilo odprto in da se potem uprizarja v kakršni koli obliki.«

»Po živi izvedbi pa se je izkazalo, kot da bi bilo napisano za radio in da si skoraj ne znam predstavljati drugega kot radijske izvedbe.«

»Nisem ljubitelj grozljivk niti Drakule.«

»Je genij.«

»Veliko potovanje sopostavlja dokumentarno potopisje in igrani film ter pri tem prepleta sedanjost in preteklost.«

»da bi se izognil srečanju z zaročenko, poda na pot čez azijsko celino.«

»Nacistični režim – ali pa kateri koli drug totalitarni režim – ni bil karikirana parada pošasti, ampak so ga sestavljali in omogočali najbolj navadni ljudje.«

»Menim, da je to močno podcenjena plat filma in da je njegovo skrito mojstrstvo prav v načinu, kako drsi pripoved v mirnem, počasnem ritmu kronike neke ljubezenske zgodbe proti tragediji.«

»Resnično verjamem, da sreča je mogoča. Tudi, če imaš 33 let in zadnjo plat velikosti dveh krogel za bowlanje.«

»Daniel je sicer še vedno nepoboljšljiv ženskar, a se še pravi čas zave, da postaja malenkost tragičen.«

»Tako rekoč nuno.«

»Odraslost«